Urjenje sinaps – spomina, koncentracije, pozornosti…

Vsem nam se dogaja, da včasih pozabimo komu telefonirati, ne vemo, kam smo kaj dali, 
kako se imenuje neki znanec, kje smo kaj pustili in podobno. Težave z zbranostjo in s spominom so lahko prehodnega značaja in so povezane s preobremenjenostjo in preutrujenostjo, stresno situacijo, čustveno obremenjujočo situacijo, na primer z žalostjo, jezo, morda s telesno ali duševno boleznijo. Ko so omenjeni pogoji odstranjeni ali pa je njihov vpliv pomembno zmanjšan, se izboljšata tudi spomin in pozornost. Če pa kateri od omenjenih vzrokov ni navzoč, spomin in pozornost pa se vse bolj izgubljata, se je pametno obrniti na zdravnika. S pomočjo pogovora in pregleda vas bo zdravnik vodil in vam svetoval, kaj je treba storiti. Da se težave s pozabljanjem ne pojavijo, svetujemo redno urjenje sinaps – izvajanje vaj za urjenje spomina in pozornosti, saj je z možgani podobno kot z mišicami: če jih zaposlimo in uporabljamo, ohranijo moč in okretnost, ob zanemarjanju pa izgubljajo v življenju že pridobljene sposobnosti. Prav tako kot potrebujejo mišice fizično vadbo, da telo zmore določene telesne napore, tudi možgani potrebujejo miselno vadbo, da zmorejo premagovati miselne napore. Zavedati se moramo, da imamo v svojih možganih "uskladiščene" različne vrste spominov, ki so dosegljivi po različnih poteh (prek različnih čutil, miselnih procesov itd).

Kaj je sinapsa?

Živčne celice (nevroni) imajo posebne podaljške, ki jih imenujemo dendriti  in aksoni. Dendriti prinašajo sporočila k telesu živčne celice, aksoni pa posredujejo sporočila v smeri od celice k njenim tarčam. Sporočanje med posameznimi živčnimi celicami poteka prek stikov, imenovanih sinapse. Sinapsa je stičišče med dvema živčnima celicama, ki ju ločuje majhen presledek. Izraz je skovanka iz grških besed "syn", ki pomeni "skupaj" ter "haptein", kar pomeni "speti". Tako so nevroni v sinapsah "speti skupaj", medsebojno povezani.

Signali, ki ustvarjajo spomin in misli, tvorijo v nevronu električno napetost. Ko ta nepetost doseže sinapse, povzroča sproščanje prenašalcev v sinapsi (to so nevrotransmiterji). Nevrotransmiterji potujejo skozi sinapso in nosijo signal do sosednje celice. Danes poznamo na desetine nevrotransmiterjev. Največ je acetilholina, serotonina,…če so poti nevrotransmiterjev motene, pride do težav tako v spominu in zbranosti kot tudi v razpoloženju, ki je lahko depresivno (pri pomanjkanju serotonina) in moteče za zbranost in delovno učinkovitost. Z rednim urjenjem sinaps zagotavljamo zadostno izločanje prenašalcev in s tem tekoče potovanje vseh impulzov, kar je pomembno tako za dober spomin, koncentracijo kot tudi za odlično razpoloženje in počutje.


Kako ohranjamo plastičnost možganov?

Plastičnost oziroma nevroplastičnost je zmožnost možganov, da na podlagi novih izkušenj prerazporejajo živčne poti. Ko se učimo, pridobivamo novo znanje. Z izkušnjami in urjenjem novih spretnosti pridobivamo nove zmožnosti. Da se lahko naučimo ali si zapomnimo dejstvo ali spretnost, morajo v možganih neprestano potekati funkcijske spremembe. Te spremembe predstavljajo novo znanje.

Nevroplastičnost ni le ena sama morfološka sprememba, ampak mnogi različni procesi, ki se odvijajo vse posameznikovo življenje. V njej sodelujejo različni tipi možganskih celic, med njimi tudi nevroni, glia in celice žil. Oblika nevroplastičnosti je odvisna od posameznikove starosti in od redne miselne vadbe. V nekaterih življenjskih obdobjih prevladujejo oblike plastičnosti, ki so v drugih komaj opazne. Največji vpliv na plastičnost ima okolje. Poleg genetskih dejavnikov oblikujejo možgane značilnosti posameznikovega okolja in posameznikovo delovanje.

V prvih letih življenja možgani rastejo zelo hitro. Ko posamezen nevron (živčna celica) dozori, razraste iz svojega telesa mnoge veje in tako poveča število sinaptičnih povezav ter na ta način vzpostavi specifične povezave med živčnimi celicami. Ob rojstvu ima vsak nevron možganske skorje približno 2500 sinaps. Ko se staramo, se stare povezave brišejo v procesu, imenovanem obrezovanje sinaps.

Obrezovanje sinaps izbriše šibkejše sinaptične povezave, medtem ko se močnejše ohranijo in celo utrdijo. O tem, katere sinapse se izbrišejo in katere utrdijo, odločajo izkušnje: povezave, ki se aktivirajo najpogosteje, se utrdijo. Nevroni morajo namreč služiti nekemu namenu, da preživijo. Nevroni, ki ne prejmejo nobene informacije in nobene informacije ne oddajo, umrejo v procesu, imenovanem apoptoza. Neučinkovite ali šibke povezave so "obrezane", podobno kot vrtnar obreže drevo, odstrani suhe veje in mu da želeno obliko. Plastičnost je tista, ki omogoča proces razvoja in obrezovanja povezav, ki dovoljuje možganom, da se prilagodijo svojemu okolju.

Nenehno učenje ohranja spomin in koncentracijo

Nekoč so verjeli, da postane s staranjem možgansko omrežje stalno in nespremenljivo. V zadnjih dveh desetletjih pa znanstveniki dokazujejo, da se možgani stalno spreminjajo in prilagajajo. Nenehno učenje ohranja spomin in koncentracijo tudi na starost. Učenje je zmožnost pridobivanja novega znanja ali spretnosti skozi urjenje ali izkušnje. Spomin pa je proces, s katerim se to znanje ohranja skozi obdobja. Sposobnost možganov, da se z učenjem spreminjajo, je plastičnost. Možne so dvoje spremembe: sprememba notranje zgradbe živčnih celic, ki je najbolj opazna v sinapsah in  povečanje števila sinaps med živčnimi celicami. Bolj ko je vadba zahtevna (računanje, enigmatika, nenehno planiranje in aktivno komuniciranje oziroma debatiranje z argumenti,…), več možnosti za rast in razvoj ter prihajanje v medsebojni stik (sinapsa)imajo nevroni. Plastičnost možganov ohranjamo tudi z branjem, študijem, učenjem tujih jezikov, pridobivanjem novih spretnosti in potovanji v neznane dežele.


Velikokrat se vam namreč zdi, da ste si kaj dobro zapomnili, ko pa morate dogodek na glas ali pisno obnoviti, zmanjka besed in rdeče niti. Da bi odpravili težave s spominom, je potrebna redna vadba. V ta namen bomo uporabili različne didaktične pripomočke in vaje za urjenje spomina, osredotočenosti, zavedanja in koncentracije. Seveda ste vsi vabljeni v klub Zdravi in vitalni, kjer bomo skupaj vadili v sproščenem in igrivem vzdušju. Vaje nam bodo v veselje in zabavo.